izstrelíti -ím dov., izstréli in izstrêli; izstrélil (ī í) 

  1. 1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila častno salvo / izstreliti puščico // s streljanjem izprazniti: izstreliti puško / ekspr. izstreliti cel magazin
  2. 2. s streljanjem, razstreljevanjem narediti: z minami so izstrelili odprtino v zidovju
  3. 3. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju: izstreliti raketo / izstreliti vesoljsko ladjo, umetni satelit / pog. v vesolje so izstrelili prvega astronavta
  4. 4. ekspr. hitro, nepričakovano reči, povedati: te besede je kar izstrelil

izstreljèn -êna -o: izstreljeni naboji; izstreljena granata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek