izščegetáti -ám tudi -éčem [čəginčegdov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. s ščegetanjem spraviti v določeno stanje: vse je izščegetal do budnosti
  2. 2. z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa; izbezati: otroci so izščegetali murenčka iz luknjice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek