iztíkati -am nedov. (ȋ) 

  1. 1. s potegom spravljati kaj iz česa: iztikati kavlje
  2. 2. z ostrim predmetom nasilno odstranjevati zrkla: kaznjencem so iztikali oči; prim. stikati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek