iztípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 

  1. 1. s tipanjem najti: iztipati ključ
  2. 2. ekspr. s previdnim poizvedovanjem izvedeti: kurirji so iztipali, da je v vasi sovražnik

iztípati se tipaje priti iz česa: počasi so se iztipali iz temne veže



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek