1. povzročiti, da vozilo ni več na tiru:diverzanti so iztirili vlak; sunek je iztiril tri vagone; zaradi plazu (se) je lokomotiva iztirila / rolete so iztirile; pren. ta dogodek ga je iztiril iz vsakdanjosti
2. ekspr. povzročiti, da kdo ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti:vojna je marsikoga iztirila; otrokova smrt jo je duševno iztirila / nepreh. fant je čisto iztiril
iztírjen -a -o:iztirjen vlak; iztirjena mladina; biti duševno iztirjen
Dostopnost