• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztóčen -čna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa
    ♦     teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo
  2. 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek