iztočíti -tóčim tudi stočíti stóčim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. spraviti kaj (tekočega) iz česa: iztočiti limonado, sok; iztočiti vino iz soda; pren., knjiž. iztočiti strup iz duše
     
    ekspr. njene oči so že zdavnaj iztočile zadnjo solzo (zaradi žalosti) je zelo, dosti jokala, zato ne more več jokati
     
    čeb. iztočiti med iz satja // s točenjem izprazniti: iztočiti sod, steklenico
  2. 2. pog. prodati (pijačo): zaradi draginje bo iztočil manj vina; na veselici se je veliko iztočilo
  3. 3. redko pustiti izteči: iztočiti je treba precej vode, preden je hladna; prim. stočiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek