• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztovóriti -im tudi iztovoríti -ím dov., iztovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) 

  1. 1. spraviti kaj s prevoznega sredstva: iztovoriti prtljago; iztovoriti blago z ladje / iztovoriti ladjo raztovoriti
  2. 2. ekspr. spraviti koga s prevoznega sredstva, navadno s posebnim namenom: zapornike so iztovorili pred policijsko postajo

iztovóriti se, tudi iztovoríti se izkrcati se: turisti so se iztovorili na vzhodnem obrežju Nila

iztovórjen -a -o tudi iztovorjèn -êna -o: iztovorjeno blago



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek