• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztožljív -a -o prid. (ī í) jur. ki se da iztožiti: iztožljiv dolg; iztožljiva obveznost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek