iztrebíti in iztrébiti -im, tudi iztrébiti -im tudi strebíti in strébiti -im, tudi strébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. odstraniti odvečno iz česa:iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti // iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje; iztrebiti solato otrebiti // izkrčiti:iztrebil je gozd in ga spremenil v polje / iztrebili so si laz in posadili krompir
2. povzročiti, napraviti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več:iztrebiti plevel; iztrebiti škodljivce; to žival so z lovom skoraj docela iztrebili / ekspr. fašisti so hoteli iztrebiti cele narode / iztrebiti luteranstvo / iztrebiti predsodke
iztrebíti se in iztrébiti se, tudi iztrébiti se tudi strebíti se in strébiti se, tudi strébiti se
1. izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo:bolnik se je iztrebil; normalno, redno se iztrebiti
2. nar. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice; otrebiti se:krava se še ni iztrebila
iztrébljen tudi strébljen -a -o:iztrebljen gozd; bivoli so tu iztrebljeni