• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztulíti in iztúliti -im dov. (ī ú) ekspr. glasno izraziti svoja čustva, razpoloženje: iztuliti bolečino, jezo, žalost

iztulíti se in iztúliti se prenehati tuliti: sirena se je iztulila / slabš. pusti jo, naj se iztuli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek