izumljív -a -o prid. (ī í) star. iznajdljiv, domiseln: bil je prav izumljiv človek / to se je porodilo v njegovi izumljivi glavi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek