izvájanje -a (ā) 

  1. 1. glagolnik od izvajati:
    1. a) izvajanje načrta, programa; izvajanje predpisov, sklepov; dosledno izvajanje zakona / izvajanje akrobacij / izvajanje kontrole
    2. b) izvajanje glasbenih del / izvajanje domače drame
    3. c) učitelj je prešel od razlaganja k izvajanju pravila; izvajanje zaključkov
       
      muz. hitrost, jakost izvajanja
  2. 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: govornikova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek