izvéden -a -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada: izveden geometer; izveden v državniških zadevah; on je temeljito izveden v ruski književnosti / zaslišati izvedeno pričo pričo s strokovnim znanjem
  2. 2. star. izkušen: izveden človek / to delo je ustvarila izvedena roka

izvédeno prisl.: izvedeno se okorišča z moderno tehniko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek