izvíniti -em in zvíniti -em dov. (í ȋ) natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: tako trdo ga je prijel, da mu je izvinil roko; izviniti si nogo v gležnju
izvíniti se in zvíniti se star. izviti se, izmuzniti se: čakal je na možnost, da bi se izvinil
izvínjen in zvínjen -a -o: izvinjen sklep; izvinjena noga