izvŕg tudi zvŕg -a () 

  1. 1. vet. prekinitev brejosti: izvrg pri kravi
  2. 2. redko izmeček, izvržek: izvrg človeštva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek