1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti:izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt uresničiti, izvesti, izpeljati ♦jur. izvršiti smrtno kazen; sodba se je izvršila takoj // narediti, opraviti:prepričan je bil, da je izvršil pomembno delo; izvršiti podzemeljsko eksplozijo; izvršiti vrsto družbenih sprememb / izvršiti kaznivo dejanje storiti // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:izvršiti likvidacijo; izvršiti napad na sovražno postojanko napasti jo; izvršiti preiskavo, sterilizacijo
2. zastar. dokončati, končati:lotil se je dela in ga tudi izvršil / izvršiti šolo
izvršíti se publ.zgoditi se, pripetiti se:uboj se je izvršil v njegovi hiši; vse to se je izvršilo v nekaj trenutkih / v duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe so nastale
izvršívši zastar.:izvršivši svojo dolžnost, je odšel
izvršèn -êna -o:izvršena kazen; izvršena naloga; delo je bilo izvršeno v roku ●postaviti koga pred izvršeno dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
Dostopnost