• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izvŕšnik -a m (ȓ) pog. 

  1. 1. med narodnoosvobodilnim bojem član izvršnega odbora Osvobodilne fronte: izvršniki so obiskali četo; izvršniki in člani centralnega komiteja
  2. 2. član izvršnega sveta: nekaj izvršnikov tudi osebno pozna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek