1. prenehati zveneti:gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav
2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim:romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo:večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon ●publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha
Dostopnost