• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izžaríti -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ī í) 

  1. 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo
  2. 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek