• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jecljáj -a m (ȃ) 

  1. 1. kratek, sunkovit, navadno tišji glas: polagoma so vzdihljaji in jecljaji ponehali
  2. 2. ekspr. kar je nerodno, slabo izraženo: vsi vaši literarni poskusi so le revni jecljaji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek