ječáti -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í)
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti ●ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom // ekspr. dajati ječanju podobne glasove:kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami // ekspr. ječeč se premikati:vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd
2. ekspr., v zvezi s pod, vbiti v neugodnem položaju, trpeti:dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu
ječé:vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo
ječèč -éča -e:ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni