jédek -dka -o prid., jédkejši (ẹ́) 

  1. 1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina
     
    kem. jedke kemikalije
  2. 2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature
  3. 3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina

jédko prisl.: jedko delovati na kožo; jedko se nasmehniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek