jétičen -čna -o prid. (ẹ́) 

  1. 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih
  2. 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek