jéz -a in -ú m, mn. jezóvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami // utoniti v jezu v vodi ob jezu // knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
 
ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek