1. ki je v stanju jeze:s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen // pes je jezen razdražen // nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo:jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga:že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
3. knjiž., ekspr. silovit, divji:skočiti v jezne valove; jezni viharji
4. knjiž., ekspr. neugoden, hud:jezni časi / jezna sreča ● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm
jézno prisl.:jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi