• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jezljáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi
  2. 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje
  3. 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek