• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jezljàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci
  2. 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek