• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jezljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost
  2. 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje

jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek