jeznorítost -i ž (ī) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek