• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jókec -kca m (ọ̑) 

  1. 1. otr. jok: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec
  2. 2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek