joviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek