• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

junáčina -e m (ā) ekspr., redko 

  1. 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina
  2. 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek