jútrnjica tudi jútrnica -e ž (ú) 

  1. 1. redko zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: jutrnjica sveti
  2. 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica: moliti jutrnjice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek