• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kábala -e ž (ȃ) 

  1. 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost, nerazumljivost: kabala številk in besed



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek