• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kacík -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju 

  1. 1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
  2. 2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek