1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba:melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca // knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven:poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha
2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe:pevka je zapela učinkovito kadenco ♦ lingv. padajoči tonski potek na koncu stavka