kalamár -a (ȃ) nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari // žarg. ligenj: med ribami v mreži je bilo polno kalamarov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek