• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kálanica -e ž (ȃ) redko 

  1. 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic
  2. 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek