• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kanón -a m (ọ̑) 

  1. 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
  2. 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek