káp -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 

  1. 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid
  2. 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske
    ● 
    ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo
    ♦ 
    agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek