• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

karát -a m (ȃ) obrt. 

  1. 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
  2. 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek