kávcija -e ž (á) 

  1. 1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo // redko odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo
  2. 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija
  3. 3. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek