• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kazemáta -e ž (ȃ) nekdaj 

  1. 1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov // utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu
  2. 2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek