• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kázen -zna -o prid. (á) 

  1. 1. star. ki obeta uspeh; obetajoč, uspešen: kazen učenec; tak začetek ni kazen / žito je letos kazno
  2. 2. zastar. lep, postaven: bil je prav kazen fant; bila je kazno dekletce

kázno prisl., navadno v povedni rabi 
  1. a) star. kaže, zdi se: kazno je, da je nevarnost mimo; kazno je, da je on kriv; otrok nimava in kazno je, da jih tudi ne bova imela
  2. b) zastar. primerno, prav: poveljstvu se je zdelo kazno, da ga premesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek