kémbelj -blja tudi -na [bəl(ẹ́) 

  1. 1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja
  2. 2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek