kíj -a (ȋ) 

  1. 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij
     
    šport. telovadno orodje za vaje z rokami
  2. 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek