kíta -e ž (í) 

  1. 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las // kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule
     
    star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja)
  2. 2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov
  3. 3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice
  4. 4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek