• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klafáč -a m (á) pog., slabš. 

  1. 1. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega klafača; to ti je klafač in bahač
  2. 2. kvantač: je velik pijanec in klafač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek