klafáti -ám nedov. (á ȃpog., slabš. 

  1. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba
  2. 2. kvantati: pijanci spet klafajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek